poškodba gozda 01   blog
Varstvo gozdov ureja Pravilnik o varstvu gozdov. Obsega vzdrževanje biotskega ravnovesja v gozdu, preprečevanje gozdnih požarov in poškodovanosti gozdov, sanacijo, zatiranje in preprečevanje širjenja rastlinskih bolezni in škodljivcev ter usmerjanje rabe gozdov.

Škoda, ki jo naredijo škodljivi organizmi, večinoma podlubniki, predstavlja kar tretjino celotnega letnega poseka pri nas, zato je varstvo pred podlubniki izjemnega pomena. Stanje gozdnemu drevju škodljivih organizmov spremlja Zavod za gozdove.

Varstvo gozdov pred podlubniki


Pri nas živi okoli 90 vrst podlubnikov, ki naseljujejo večinoma iglavce, zato največ škode povzročijo na smreki, jelki in borih. Največ poškodb povzroča smrekov lubadar, ki ogroža gozdove starejših iglavcev na prisojnih legah in v nižinah.

Podlubniki se lahko po ujmah, ki poškodujejo iglavce, močno namnožijo, še zlasti, če gozd ni pravočasno saniran. Podlubniki namreč ne napadejo zgolj oslabelega drevja, ampak tudi ves posekan neolupljen les, kar povzroča težave tudi na žagah in lesnih skladiščih.

Zato je potrebno v gozdovih pravočasno ukrepati. Žarišča podlubnikov je nujno čimprej odkriti, zato naj lastniki gozdov v zimskem lasu vsak enkrat pregledajo iglaste gozdove, spomladi in poleti pa vsaj enkrat mesečno. Pozorni morajo biti na poškodovane iglavce in morebitne znake napada podlubnikov ter sečišča iglavcev po sečnji. Če se odkrije lubadarke, morajo lastniki gozda takoj obvestiti krajevno pristojnega revirnega gozdarja in začeti sečnjo v svojem gozdu.

Sanitarna sečnja


Gozdovi so vedno bolj na udaru naravnih ujm, ki povzročajo vetrolome, snegolome, žledolome in plazove. To gre pripisati predvsem klimatskim spremembam in segrevanju ozračja, ki povzročajo bolj intenzivna vremenska dogajanja. Z višanjem temperatur se spreminjajo tudi življenjski pogoji organizmov, ki naseljujejo gozdove. Zaradi ugodnejših življenjskih pogojev se lahko prekomerno namnožijo in povzročijo obsežne poškodbe.

Drevje, ki je okuženo, z insekti napadeno, poškodovano ali podrto je potrebno pravilno odstraniti. Tretjino sanitarnega poseka predstavljajo naravne ujme (veter, sneg, žled) in tretjino žuželke (večina smrekov podlubnik). Preostalo tretjino predstavljajo bolezni gozdnega drevja.

Varstvo pred požari


Požarno najbolj ogrožena območje pri nas je primorski Kras in Istra. Največ požarov v gozdu se zgodi zaradi človekove malomarnosti in nepazljivosti, požarna ogroženost pa je odvisna od klimatskih značilnosti, strukture gozda in vlažnosti.

Zavod za gozdove na podlagi požarne ogroženosti načrtuje ukrepe varstva gozdov pred požari, ki so predvsem preventivna varstvena dela, kot je npr. gradnja in vzdrževanje protipožarnih presek v gozdovih, ki omogočajo interventnim gasilskim enotam hiter dostop do požara.

V gozdu sicer ni dovoljeno kuriti razen na urejenih kuriščih ali bolezni v gozdnem prostoru. Prav tako ni dovoljeno požigati travišč na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd. Če pa opazimo ali povzročimo ogenj, ga poskušamo pogasiti, če ne ogroža našega življenja, sicer pokličemo na 112 in poskrbimo za varen umik ljudi.

Povzeto po Zavod za gozdove Slovenije 
« Nazaj na seznam blogov